Iz medijev

Ob opozorilih, da smo v Sloveniji priča vse več samomorom ne gre spregledati, da mu Slovenija z zakonom o prostovoljnem končanju življenja še bolj odpira vrata. Piše zdravnik dr. Pavel Poredoš.

Paliativni tim pokriva področje JV regije. Obiskujejo bolnike v zadnji fazi bolezni – nekateri že umirajo, spet drugi so vedno bolj privezani na posteljo in jim vsak obisk pri zdravniku predstavlja težavo.

Ko napoči čas umiranja, si ljudje z neozdravljivo boleznijo želijo dostojne smrti, če je le mogoče v domačem okolju, obdani s svojimi bližnjimi in z občutkom varnosti, da v sistemu obstaja nekdo, ki ga lahko pokličejo, če oziroma ko nastopijo težave.

“Da bi pred smrtjo trpel”, je en najmočnejših strahov, ki ga nekateri opisujejo kot najhujšo nočno moro in nepredstavljivo grozo, ki bi se jim lahko zgodila. Strah je lahko tako močan, da bi raje takoj umrli, kot da bi trpeli bolečino.

Prof. dr. Samo Zver: “Ni načina, da bi me nekdo ali nekaj, človek ali zakon, prisilila početi, izvajati nekaj, s čimer se ne strinjam, nekaj, kar je proti moji volji, prepričanju in vesti.”

Neozdravljiva bolezen prinaša številne stiske, s katerimi se soočajo bolniki in njihovi svojci. Celostna, pravočasna, neprekinjena paliativna oskrba lahko te stiske pomaga prepoznati in jih lajšati.

Različni mediji so pospremili začetek akcije Rad imam življenje, ki bo potekala do 15. decembra 2023 z namenom spodbujati pozitiven pogled na življenje.

Z akcijo, ki bo trajala od 15. oktobra do 15. decembra 2023, želimo spodbuditi razmišljanje, da ima vsako življenje svojo edinstveno in neprecenljivo vrednost ne glede na starost, bolezen in različne omejitve.

6. oktober je Evropski dan družinskih oskrbovalcev. V Sloveniji doma nekoga oskrbuje vsak peti do deseti državljan, to pomeni med 300 in 400 tisoč ljudi.