Osebne zgodbe

Strah jo je bilo, da je ne bo imel kdo pokopati, nihče ne bo želel plačati njenega pogreba in kam bodo raztresli njen pepel. Vsakič, ko je njen strah dobil ime in obliko, se je malce zmanjšal.

‘’Ne, ne smem!’’ je rekel, ko sem mu ponudila, da mu grem še po eno kavico. Najprej nisem razumela, potem mi ves prestrašen reče, da je nevarno za srce,…

Kljub težkemu zdravstvenemu stanju ni čutila, da je družini v breme, bila je del družine.

Postavila sem mu različna vprašanja, želela izvedeti. Povedal je, da ima finančne skrbi.

Smrt lastnega potomca je proti naravi, otroci naj bi pokopali svoje starše in ne obratno. In vendar ni vedno tako.

Ugotovila sem, da ima gospod neurejeno protibolečinsko terapijo. Takoj sem poklicala zdravnico protibolečinske ambulante (AZB).