Večina starejših si želi čim dlje ostati doma, v okolju, ki ga pozna in kjer se počuti varno. Toda z leti, boleznijo ali zmanjšano gibljivostjo se pri njih in njihovih svojcih vse pogosteje pojavlja vprašanje: Kaj se bo zgodilo, če človek pade, se mu nenadoma poslabša zdravstveno stanje ali v trenutku stiske ne bo mogel sam priklicati pomoči?
Prav takšne življenjske situacije so uporabniki forumov opisovali na javni tribuni Med.Over.Net o e-oskrbi na domu. V tribuni so sodelovali odrasli otroci, ki živijo daleč od svojih staršev, svojci ljudi po možganski kapi, družine oseb z demenco in starejši, ki živijo sami. Na njihova vprašanja je odgovarjal mag. Peter Pustatičnik, vodja e-zdravja na Telekomu Slovenije.
Ko gumb za pomoč pomeni predvsem, da človek ne ostane sam
E-oskrba je storitev, o kateri smo že veliko slišali, vendar je v resnici redki dobro poznajo. Omogoča, da uporabnik ob padcu, nenadnem poslabšanju zdravstvenega stanja ali drugi stiski prek naprave prikliče pomoč. Če z njim ni mogoče vzpostaviti govorne povezave, asistenčni center preveri, kaj se je zgodilo, poskuša priklicati uporabnika in kontaktne osebe, po potrebi pa organizira tudi nujno medicinsko pomoč. Zato e-oskrba ne pomeni le naprave ali gumba, pač pa dodatno varnostno mrežo, ki lahko starejšemu človeku omogoči daljše in varnejše bivanje v domačem okolju, svojcem pa prinese več miru.
V članku Moj starš želi ostati doma. Kako e-oskrba pomaga starejšim in njihovim svojcem? so na Med.Over.Net zbrane resnične življenjske zgodbe uporabnikov in odgovore strokovnjaka o tem, kaj se zgodi ob klicu na pomoč, kako deluje detektor padca in kako poteka odziv asistenčnega centra.
E-oskrba ni namenjena samo starejšim od 80 let
Ena pogostejših zmot je, da je e-oskrba namenjena izključno zelo starim ljudem. Uporabna je lahko tudi za mlajše odrasle s kroničnimi boleznimi, invalidnostjo, posledicami poškodb, težavami z ravnotežjem ali drugimi omejitvami, zaradi katerih je njihovo samostojno bivanje doma manj varno.
Za starejše od 80 let, ki niso vključeni v celodnevno institucionalno oskrbo, je e-oskrba v okviru dolgotrajne oskrbe brezplačna; pri mlajših upravičenost presoja pristojni center za socialno delo.
Kdaj je e-oskrba primerna pri demenci, kaj velja za človeka po možganski kapi in ali jo lahko uporablja denimo 45-letnik po poškodbi glave, podrobneje pojasnjuje članek Je e-oskrba primerna tudi za našo družino?.
Veliko vprašanj ima zelo preproste odgovore
Ali za e-oskrbo potrebujemo internet? Ne. Ali mora biti uporabnik naročnik Telekoma Slovenije? Ne. Ali sistem deluje ob izpadu elektrike? Da. Je zapestnica vodotesna? Da.
Prav takšna praktična vprašanja so se na javni tribuni pojavljala znova in znova. Odgovori nanje so zbrani v prispevku E-oskrba: 10 najpogostejših vprašanj in odgovorov strokovnjaka.
Skupno sporočilo vseh vprašanj uporabnikov je bilo precej zanimivo – ko svojci razmišljajo o e-oskrbi, jih ne zanima toliko tehnologija. Zanima jih, ali bo njihov bližnji takrat, ko bo potreboval pomoč in ob njem ne bo nikogar, to pomoč tudi pravočasno dobil.
V pogovorih se je izkazalo, da je o e-oskrbi smiselno razmišljati, še preden se zgodi prvi hujši padec ali druga situacija, zaradi katere se družina začne spraševati, ali je samostojno bivanje doma še dovolj varno.