Za mene je ena največjih lepot svečanost svetega obhajila. Takrat, ko sem stopala v beli obleki se me je Jezus prvič dotaknil. Mama mi je kupila bel spleten venček, ki mi ga je s ponosom pripela v lase. Takrat so bile njene oči solzne. Meni je bilo čudno, da v tistem veselju ona joče. Dan prvega svetega obhajila je dan čistega srca, ki smo ga prvoobhajanci darovali Jezusu. Ko pa sem odrasla sem spoznala, da lahko jokam tudi od veselja in sreče nad lepoto, ki nam jo ponuja življenje. Tudi v vsakdanjem življenju nam je potrebna lepota, da bi nas drugi z veseljem občudovali, ker smo simpatični, da z nami jim srečanje prinese na obraz prisrčen nasmeh.
Avtorica zgodbe: Anica
Fotografija je simbolna (Pixabay)
Prejeto po pošti za Nagradni natečaj: 15. december 2023