Ko napoči čas umiranja, si ljudje z neozdravljivo boleznijo želijo dostojne smrti, če je le mogoče v domačem okolju, obdani s svojimi bližnjimi in z občutkom varnosti, da v sistemu obstaja nekdo, ki ga lahko pokličejo, če oziroma ko nastopijo težave.
Tako poudarja dr. Maja Ebert Moltara, dr. med., vodja Oddelka akutne paliativne oskrbe (OAPO) na Onkološkem inštitutu Ljubljana in predsednica Slovenskega združenja paliativne in hospic oskrbe (SZPHO), ki pravi, da je to vloga paliativne oskrbe.
Potreba po večji in pravočasni dostopnosti paliativne oskrbe
V Evropi vsako leto 4,4 milijona ljudi potrebuje paliativno oskrbo, s staranjem prebivalstva in povečevanjem bremena nenalezljivih bolezni, pa se bo ta potreba še povečevala, kažejo podatki Evropskega združenja za paliativno oskrbo. Zato danes, 15. junija, prvič obeležujemo evropski dan paliativne oskrbe, s katerim želi združenje opozoriti na pomen tega področja in poudariti potrebo po večji in pravočasni dostopnosti storitev paliativne oskrbe.
Tudi Slovenija nujno potrebuje dobro razvito mrežo paliativne oskrbe, ki mora biti vpeljana v vse ravni zdravstvenega in socialnega sistema, opozarjajo slovenski strokovnjaki. Na leto v Sloveniji umre okoli 23.000 ljudi, samo zaradi raka 6.000. Podatki Onkološkega inštituta kažejo, da se v zadnjih letih niža število ljudi, ki umrejo pri njih – to pripisujejo boljšemu razumevanju in večji dostopnosti paliativne oskrbe, ki bolnikom omogoča, da se lahko poslovijo v varnem domačem okolju, obdani z opolnomočenimi svojci.
Vabljeni k prebiranju celega članka: https://med.over.net
Fotografija: Profimedia (izvorno objavljeno na Med.Over.Net)