Na nedavni okrogli mizi o paliativni oskrbi bolnikov z rakom je pomen paliativne oskrbe predstavila Maša Jelušič, hčerka onkološke bolnice:
»Moja mama se je med paliativno oskrbo na Onkološkem inštitutu Ljubljana prvič počutila varno in slišano. Tu upoštevajo njene želje, nihče je zato ne zavrne. Ljudje so topli, človečni, empatični. Paliativna oskrba lahko traja več let in v tem času bolniku omogoča življenje, ne umiranja.«
Da paliativna oskrba ne pomeni oskrbe v zadnjih dneh življenja, temveč je pomembno, da se jo uvede čim prej ob postavitvi diagnoze neozdravljive bolezni, ko je bolnik še v dobri kondiciji in lahko izraža svoje želje, pričakovanja, vrednote…, izpostavlja tudi dr. Maja Ebert Moltara: »Pomembno je, da se paliativna oskrba prične zgodaj ob diagnozi neozdravljive bolezni, ko je bolnik še v dobrem psihofizičnem stanju in ko se paliativno zdravljenje prepleta s specifičnim zdravljenjem osnovne bolezni, kot je npr. kemoterapija. Tako lahko multidisciplinarni tim različnih strokovnjakov, ki zagotavlja paliativno oskrbo, bolnika dobro spozna. Z napredovanjem osnovne bolezni paliativna oskrba postopoma prevzame celotno obravnavo bolnika in se nadaljuje vse do oskrbe v zadnjih dneh življenja, po smrti pa nudi podporo svojcem bolnika v obdobju žalovanja. Glavni cilj pravočasne, dostopne in celostne paliativne oskrbe je ohraniti ali izboljšati kakovost življenja ljudi.«