“Naučila nas je vsega; od vztrajnosti do upanja. Dajala nam je življenjsko moč kljub vsem skrbem. Vlivala nam je pogum, da bo šlo,” pomirjena s hčerkino smrtjo pri le 13 letih pričuje Tamara Tedesco Ljutič.
Danes se Primorka Tamara Tedesco Ljutič lahko smeji. Dolga leta pa se ni mogla, saj se je v vsak njen trenutek tako ali drugače zajedala bridka zavest, da je spremljala v trpljenju in pokopala svojega otroka. Ko se je po štirih letih pogumnega boja z rakom in štirih operacijah Anastastia poslovila, je bil stara le 13 let.
Družina vsako leto praznuje njen rojstni dan za nebesa. “Dlje je v nebesih, kot je bila na Zemlji. Kljub vsem res hudim in težkim stvarem, ki smo jih preživeli, sem prepričana, da se ima lepo,” veruje Tamara. Preberite intervju s sporočilom upanja: smrt in trpljenje, pa naj bosta še tako boleča, nista zadnje, kar nas čaka.
“Spremljati lastnega umirajočega otroka je nepopisna bolečina, ki megli um in paralizira telo,”
Tamara Tedesco Ljutič
Celoten intervju lahko preberete na: https://si.aleteia.org
Foto je last Tamare Tedesco Ljutič