V državah, kjer so postopki za prostovoljno končanje življenja s pomočjo evtanazije legalizirani, v povprečju tri do štiri odstotke ljudi, ki se zaradi kronične, napredujoče, neozdravljive bolezni, pa naj bo to rak, kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB), srčno popuščanje, multipla skleroza ali amiotrofična lateralna skleroza (ALS) znajdejo v tako rekoč brezizhodni situaciji, prosi za pomoč pri končanju življenja. Pri nas vprašanje evtanazije ni niti dorečeno niti zakonodajno urejeno. Pripravljen je sicer osnutek zakona, oblikovan v sklopu civilne družbe, ki pa mu zdravniki – zlasti družinski zdravniki, ki bi jih uzakonitev predlaganih rešitev spravila v nezavidljiv in z njihovega zornega kota povsem nesprejemljiv položaj – nasprotujejo. Zavedajo se, da je ureditev tega področja nujna, vendar po drugačni poti, s širšim družbenim konsenzom in v dialogu s stroko.
“Od pet do deset bolnikov na leto je takih, s katerimi v zadnjem obdobju življenja razpravljamo tudi o tej temi, toda osebno se še nisem srečala s prošnjo, naj bolniku pomagam pri zaključku življenja.”
prof. dr. Marija Petek Šter, specialistka družinske medicine in predstojnica Katedre za družinsko medicino
Diana Zajec se je z zdravnico za Zdravstveni portal .si pogovarjala o evtanaziji in tudi o številnih drugih aktualnih izzivih v sferi družinske medicine.
Več informacij in celoten članek preberite na: https://www.zdravstveniportal.si/zdravstvo/aktualno/894/evtanazija-druzinski-zdravnik
Fotografija: Diana Zajc