Upokojen gospod z rakom grla, težavami s požiranjem in neznosnimi bolečinami mi je ob obisku zaupal, da razmišlja o samomoru. Presenetilo me je dejstvo, da je vedel, na kakšen način želi umreti – želel se je vreči pod vlak, saj živi v bližini železniške proge. Postavila sem mu različna vprašanja, želela izvedeti, čemu botruje taka odločitev; neobvladane bolečine, strah pred trpljenjem ali kaj drugega, saj je bolečine lajšal s protibolečinsko terapijo. Povedal je, da ima finančne skrbi, nizko pokojnino in neporavnane račune. Skrbelo ga je, kako bo poskrbljeno za partnerko po njegovi smrti.
Ko mu kolegica socialna delavka razloži o možnostih socialne pomoči in podala informacije glede pravice partnerke do njegove pokojnine po njegovi smrti, je bil vidno zadovoljen. Gospoda smo spremljali nekaj mesecev. Umrl je doma. Nikoli več ni omenjal samomora.”
Heda Z., Slovensko društvo Hospic