Vsak človek poleg življenjskih preizkušenj nosi tudi številne spomine, ki bogatijo življenje in dajejo moč tudi v težkih trenutkih.

Z natečajem »Spomini, ki grejejo srce« želimo izraziti spoštovanje do človeškega življenja – ne glede na starost ali zdravstveno stanje – ter spodbuditi pogovor o toplih spominih, življenjskih izkušnjah in medsebojni povezanosti.

K sodelovanju vabimo zaposlene in prostovoljce domov za starejše (DSO) ter drugih ustanov, ki se srečujete s starejšimi, bolnimi, umirajočimi in invalidi ali jih obiskujete na domu.

Ustvarimo prostor za spomine

Vabimo vas, da skupaj s starejšimi ali bolnimi ustvarite prostor za pogovor, obujanje spominov in zapisovanje zgodb, ki nosijo toplino, modrost in življenjsko izkušnjo.

Prostovoljci in zaposleni ste lahko dragocena podpora pri pogovoru, zapisu ali spodbudi. Včasih je že prijazen pogovor dovolj, da se odpre zakladnica lepih spominov.

Pomagajte človeku zbrati njegove vtise in jih zapisati. Ob tem lahko dodate tudi svoj pogled:

• kako vas takšna srečanja obogatijo,
• kako dobro delo ogreje srce,
• kaj sami prejemate ob spremljanju starejših, bolnih ali umirajočih.

O natečaju

Natečaj poteka v okviru projekta Povezani v samopomočni skupnosti ter programa pomoči starejšim, bolnim, umirajočim in njihovim svojcem.

Pravila in rok za sodelovanje

Prispevke zbiramo od 11. maja do 15. junija 2026.

Z natečajem želimo spodbuditi razmislek o tem, kako spomini bogatijo življenje v starosti, ohranjajo notranjo moč ter prinašajo toplino in veselje tudi v zahtevnejših življenjskih obdobjih. Pomagajo nam ohranjati občutek smisla in lepote življenja kljub osamljenosti, bolezni ali življenjskim preizkušnjam.

Zbrane zgodbe bodo lahko razveselile bralce na družbenih omrežjih, jim polepšale dan ter jih spodbudile k razmisleku, da je življenje tudi v starosti lahko polno lepih trenutkov.

Najboljše zgodbe bomo objavili na spletni strani Rad imam življenje, kjer so že objavljene številne navdihujoče zgodbe ljudi, ki pričajo o tem, kako drug drugemu prinašamo veselje.

Tematike za razmislek

Pri ustvarjanju prispevkov lahko razmišljate o naslednjih vprašanjih:

• Na kateri življenjski trenutek ste najbolj ponosni?
• Kateri spomin vas vedno spravi v dobro voljo?
• Kaj ste v življenju najraje počeli?
• Kateri prazniki ali običaji so vam bili najljubši?
• S kom danes delite veselje in spomine?
• Prostovoljci: kako dobro delo ogreje vaše srce ob spremljanju starejših, bolnih ali umirajočih?

Oddaja prispevkov

Sodelujete lahko s samostojno avtorsko vsebino v slovenskem jeziku:

• pesmijo,
• zgodbo,
• ali esejem

v obsegu od 100 do 5.000 besed.

Prispevke pošljite:

• po pošti na naslov:
  Slovenska karitas
  Kristanova ulica 1
  1000 Ljubljana
  (s pripisom: Natečaj »Spomini, ki grejejo srce«)
• ali po e-pošti na naslov:
  mojca.kepic@karitas.si

Rok za oddajo prispevkov je 15. junij 2026.

Vsi prispeli prispevki bodo prejeli simbolične nagrade.

The post »Spomini, ki grejejo srce« – vabljeni k sodelovanju appeared first on Rad imam življenje.

Skupaj za celostno paliativno oskrbo

Posvet je v Ljubljano privabil več kot 200 zdravstvenih in socialnih delavcev, prostovoljcev in predstavnikov humanitarnih organizacij. Že v uvodu sta udeležence nagovorila generalni tajnik Slovenske Karitas Peter Tomažič in Samira Ališič Kovač, vodja sektorja za uporabnike zdravstvene dejavnosti, ki sta poudarila pomen sodelovanja med državnimi institucijami in civilno družbo pri skrbi za bolnike v paliativni oskrbi.

Dogodek je potekal v dveh delih – strokovnem in razpravljalnem. Prvi je bil namenjen predstavitvi trenutnega stanja paliativne in hospic oskrbe v Sloveniji, drugi pa iskanju poti za boljše sodelovanje in vključevanje nevladnih organizacij ter svojcev v podporo bolnikom.

Strokovni prispevki: vrzeli, odgovornost in srčnost

V prvem delu posveta so svoja spoznanja v obliki strokovnih prispevkov delili priznani strokovnjaki s področja paliativne oskrbe:

• dr. Simona Kos (ZD Kranj),
• Mateja Rončelj (ZD Ljubljana),
• dr. Maja Ebert Moltara (Onkološki inštitut, predsednica Slovenskega združenja paliativne in hospic oskrbe),
• prof. dr. Bojana Beović (predsednica Zdravniške zbornice Slovenije) ter
• dr. Tatjana Rožič (Univerza Sigmunda Freuda Dunaj – podružnica Ljubljana).

Predavatelji so opozorili, da so na področju paliativne oskrbe v Sloveniji še vedno prisotne velike sistemske in operativne vrzeli.

• Premalo je paliativnih timov, ki so pogosto preobremenjeni in delujejo predvsem na podlagi osebne predanosti zdravnikov in medicinskih sester.
• Nekatere regije, kot je Notranjska, so še vedno brez organizirane paliativne oskrbe.
• Premalo so upoštevane tudi potrebe neonkoloških bolnikov, ki pogosto ostajajo brez zadostne podpore.

»Paliativa ni le zdravljenje simptomov, ampak celosten pristop do človeka – fizično, čustveno, duševno in duhovno,«

so poudarili predavatelji.

Zaznali so tudi pomanjkanje znanja o paliativi v formalnem izobraževanju. Šele v zadnjih letih so se vsebine s področja paliativne oskrbe začele vključevati v študijske programe medicine, a specializirani zdravniki še vedno potrebujejo dodatna izobraževanja.

Zgodnja komunikacija in prisotnost – temelj zaupanja

Med ključnimi poudarki posveta je bila tudi pomembnost zgodnje komunikacije z bolnikom in svojci.
O bolezni, njenih posledicah in o tem, kako lahko svojci sodelujejo v skrbi za umirajočega, je treba govoriti dovolj zgodaj – še preden je prepozno.

Tak pogovor prinaša razumevanje, pripravljenost in predvsem mir, tako za bolnika kot za njegove bližnje. Paliativa, so poudarili, ni le konec – je priložnost, da življenje ohrani svojo vrednost do zadnjega trenutka.

Okrogla miza: ko povežemo zdravstvo in srčnost skupnosti

V drugem delu dogodka je sledila okrogla miza z naslovom »Sodelovanje in vloga NVO z zdravstvom v paliativni oskrbi ter opolnomočenje svojcev«, ki jo je vodila novinarka Marjana Debevec (Radio Ognjišče).

Sodelovali so;

• Urška Končan (Hiša Ljubhospic),
• Alenka Križnik (Slovensko društvo Hospic),
• mag. Helena Zevnik Rozman (Slovenska karitas),
• dr. Anže Cunk (bolnišnični duhovnik),
• dr. Maja Ebert Moltara in
• dr. Tatjana Rožič.

Sogovorniki so poudarili, da je sodelovanje med zdravstvom, svojci in nevladnimi organizacijami ključno za kakovostno paliativno oskrbo.
Humanitarne organizacije, kot so Karitas, Hospic in Hiša Ljubhospic, lahko nudijo neprecenljivo toplino, srčnost in prisotnost, ki dopolnjujejo delo zdravstvenih služb.

»Ljudje si želijo posloviti v domačem okolju, obdani z bližino in spoštovanjem. Zato moramo ustvariti sistem, ki jim to omogoča,«
je bilo slišati v razpravi.

Zaupanje, sodelovanje in človečnost – temelji prihodnosti

Udeleženci so se strinjali, da bo Slovenija morala v prihodnjih letih narediti pomembne korake – od oblikovanja manjkajočih paliativnih timov do sprememb zakonodaje in zagotavljanja več izobraževanj.
A ob tem ostaja ključno spoznanje: paliativna oskrba ni le zdravstvena storitev, temveč izraz človečnosti, solidarnosti in ljubezni.

Za dostojanstvo ob koncu življenja je potrebna skupnost – strokovnjaki, prostovoljci, svojci in vsi, ki razumejo, da tudi zadnji trenutki življenja štejejo.

Slovenska Karitas je ob koncu posveta povabila vse udeležence, naj spoznanja in izkušnje ponesejo naprej – v svoje okolje, med sodelavce in družine – in naj s svojim delom pomagajo graditi družbo, v kateri nihče ne ostane sam, ko se življenje počasi sklene.

Galerija slik

The post Za dostojanstvo ob koncu življenja: Slovenska Karitas o nujnosti celostne paliativne oskrbe v Sloveniji appeared first on Rad imam življenje.

Naslov posveta je:

Pogoji za vzpostavitev celovite paliativne oskrbe v slovenskem zdravstvenem sistemu ter sodelovanje in vloga NVO.

Sodelujoči bodo na posvetu predstavili trenutno stanje na področju paliativne in hospic oskrbe, poudarili glavne probleme in potrebe pri razvoju paliativne in hospic oskrbe na domu, poiskali odgovore o možnostih sistemskega odgovora za hitrejši razvoj ter možnosti skupnega sodelovanja za čim boljšo podporo umirajočim in njihovim svojcem.

Za udeležbo na dogodku je obvezna prijava na povezavi: https://www.karitas.si/povezani-v-samopomocni-skupnosti, do četrtka, 11. 9. 2025, do 10. ure.

Program

9.00 – 9.30: Prihod udeležencev posveta in registracija

UVODNI DEL

9.30 –  9.40: Pozdravni nagovori

• Peter Tomažič, generalni tajnik Slovenske karitas
• Predstavnik Ministrstva za zdravje
• Luka Novak Kogoj Humar, predstavnik Ministrstva za javno upravo, skrbnik pogodbe o sofinanciranju programa

9.40 – 9.50: Zgodbe iz terena

STROKOVNI PRISPEVKI
Primarno zdravstvo – kakšno je trenutno stanje paliativne oskrbe na domu in kam želimo priti

• 9.50 – 10.15: Simona Kos, dr. med., spec. družinske medicine, ZD Kranj (Delo družinskega zdravnika na terenu, kakšni so načini in meje pomoči pri delu z umirajočimi)
• 10.15 – 10.40: Mateja Medveš Rončelj, dipl. m. s., patronažna sestra, ZD Ljubljana (Delo patronažne sestre pri terenskem delu in oskrbi umirajočega)
• 10.40 – 11.05: dr. Maja Ebert Moltara, dr. med., spec. intern. onkolog., vodja paliativne oskrbe na Onkološkem Inštitutu, predsednica Slovenskega združenja paliativne in hospic oskrbe, državna koordinatorka za razvoj paliativne oskrbe (Razvoj paliativne oskrbe v Sloveniji in trenutni izzivi)
• 11.05 – 11.30: prof. dr. Bojana Beović, dr. med., spec. infekt., predsednica Zdravniške zbornice Slovenije (Pogled na paliativno in hospic oskrbo iz vidika zdravstvenega sistema v povezovanju z drugimi javnimi in nevladnimi institucijami)
• 11.30 – 12.00: dr. Tatjana Rožič, univ. dipl. soc. del., spec. zakonske in družinske terapije, Univerza Sigmunda Freuda Dunaj – podružnica Ljubljana (Duševne stiske ob poslavljanju – čustvena pomoč umirajočemu in bližnjemu)

12.00  – 12.30 ODMOR, PRIGRIZEK, KAVA

RAZPRAVA

12.30 – 13.15: Okrogla miza: Sodelovanje in vloga NVO z zdravstvom v paliativni oskrbi ter opolnomočenje svojcev

Sodelujoči gosti (izvajalci strokovnih prispevkov, društvo Hospic, Ljubhospic, Palias, duhovnik, predstavnik Karitas…)

13.15- 13.30: Povzetki in zaključek

Odgovor skupnosti na potrebe umirajočih in njihovih svojcev

Naslovna fotografija je simbolna (Pixabay).

The post Vabilo na Posvet o paliativi in hospic oskrbi v Sloveniji appeared first on Rad imam življenje.